Botanična pestrost Bele krajine je v primerjavi z ostalo Slovenijo precej velika. Na tem relativno majhnem območju je bilo po do sedaj znanih podatkih najdena ena tretjina vseh rastlinskih vrst, ki uspevajo v Sloveniji. Specifičnost klime Bele krajine se odraža tudi v tipih rastlin, saj se kar ena tretjina vseh vrst uvršča v sredozemsko in jugovzhodno evropsko skupino. Podobno »bogata« je Bela krajina tudi z orhidejami. Do leta 2002 je bilo po literaturnih podatkih v kvadrantih (za kartiranje flore v Srednji Evropi se uporabljajo t.i. »MTB kvadranti«, ki imajo površino okoli 35 km2, za prikaz pa se lahko uporabi tudi polovica ali četrtina osnovnega MTB kvadranta), ki se nahajajo na območju Bele krajine, najdenih 38 vrst orhidej.
Od leta 2002, ko sem se začel ukvarjati s popisovanjem rastišč orhidej v Beli krajini, do leta 2023 sem skupaj z ljubitelji narave in prijatelji botaniki v Beli krajini evidentiral okoli 1.500 najdišč orhidej. Po številu evidentiranih nahajališč izstopajo travniške orhideje, saj navadna kukavica (Anacamptis morio), trizoba kukavica (Neotinea tridentata) in zavita škrbica (Spiranthes spiralis) uspevajo na 51 % evidentiranih nahajališčih v Beli krajini. Kar nekaj orhidej je redkih in so bili popisani na samo nekaj nahajališčih, kar dodatno potrjuje veliko pestrost in posebnost flore Bele krajine.
Do leta 2020 je bilo popisanih 46 različnih vrst, kar pomeni približno polovico vseh orhidej, ki uspevajo v Sloveniji. Od 38 vrst orhidej, ki so po pisnih podatkih uspevale v preteklosti, smo ponovno potrdili 34 vrst. Štiri vrste: lepi čeveljc (Cypripedium calceolus), majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis), belkaste ročice (Pseudorchis albida) in čeladasta kukavica (Orchis militaris) nismo več našli. Posebno vrednost predstavljajo najdbe desetih novo odkritih vrst kukavičevk, ki na območju Bele krajine do leta 2002 še niso bile evidentirane.
V tem obdobju se je bistveno povečalo število najdenih vrst v posameznih kvadrantih, pri čemer je kar 5 kvadrantov z več kot 20 najdenimi vrst, prav tako pa ni več nobenega kvadranta brez najdene vrste orhidej. To povečanje zagotovo ne pomeni, da se je od leta 2002 do 2020 število vrst povečalo zaradi izboljševanja stanja habitatov, ampak samo kaže na dejstvo, da je bila Bela krajina, v določenih pogledih pa je še vedno, botanično zelo slabo raziskana. Zaradi tega je izredno težko natančneje oceniti spremembo razširjenosti in ogroženost orhidej v Beli krajini. Verjetno bo moj trud in trud sodelavcev poplačan v prihodnje, ko bo mogoče z veliko več podatki bolje oceniti spremembe razširjenosti in ogroženosti orhidej ter s tem posredno oceniti stanje biotske raznovrstnosti Bele krajine.
V Beli krajini po številčnosti vrst izstopajo tri območja: severozahodni del (Mirna gora in Gače), Poljanska dolina in osrednji nižinski del v okolici Dragatuša. V širši okolici Mirne gore, smo evidentiral 28 različnih vrst, od tega kar deset vrst iz rodu močvirnic (Epipactis sp.). To seveda ni presenetljivo, glede na to, da so močvirnice rod, ki v glavnem uspeva v gozdovih, na območju Mirne gore, kjer prevladuje bukovo jelov gozd. Nekoliko presenetljivo glede na dokaj visoko nadmorsko višino, je rastišče škrlatnordeče kukavice (Orchis purpurea) v okolici Planine (okoli 700 m n. m.), ki velja za bolj toploljubno vrsto in v Beli krajini večinoma uspeva na nižjih nadmorskih višinah.
Po številu vrst (20) je v severozahodnem delu Bele krajine podobno bogata tudi okolica zapuščene kočevarske vasi Gače, ki se nahaja na podobnih nadmorskih višinah kot okolica Mirne gore. Pomembna razlika pa je, da je na smučišču in okoliških osamelih travnikih (Ponikve, Ribnik in Resa) bistveno več travniških orhidej, predvsem zaradi ohranjanja redne košnje. Tukaj je potrebno omeniti predvsem rastišča navadne oblaste kukavice (Traunsteinera globosa) in zelenega volčjega jezika (Dactylorhiza viridis), ki sta vrsti višjih nadmorskih višin in se pričakovano pojavljata na najvišjem delu Bele krajine.
Širša okolica Starega trga je drugo območje z največ najdenimi vrstami (25). Zanimivo je bogato rastišče jadranske smrdljive kukavice (Himantoglossum adriaticum), ki se razprostira v okolici vasi Radenci v zapuščenih vinogradih in zarastlih sadovnjakih. Presenetljivo pa je dokaj veliko rastišče transilvanske prstaste kukavice (Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica) na steljnikih nad Radenci.
Ta vrsta je namreč v Beli krajini veliko bolj pogosta v osrednjem nižinskem delu. V Poljanski dolini, kjer so ohranjeni pusti suhi travniki, po pogostnosti prevladujejo travniške orhideje, kot so: navadna kukavica (Anacamptis morio), trizoba kukavica, (Neotinea tridentata), osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes), čebeljeliko mačje uho (Ophrys apifera) in zavita škrbica (Spiranthes spiralis).
Ta vrsta je namreč v Beli krajini veliko bolj pogosta v osrednjem nižinskem delu. V Poljanski dolini, kjer so ohranjeni pusti suhi travniki, po pogostnosti prevladujejo travniške orhideje, kot so: navadna kukavica (Anacamptis morio), trizoba kukavica, (Neotinea tridentata), osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes), čebeljeliko mačje uho (Ophrys apifera) in zavita škrbica (Spiranthes spiralis).
Ta vrsta je namreč v Beli krajini veliko bolj pogosta v osrednjem nižinskem delu. V Poljanski dolini, kjer so ohranjeni pusti suhi travniki, po pogostnosti prevladujejo travniške orhideje, kot so: navadna kukavica (Anacamptis morio), trizoba kukavica, (Neotinea tridentata), osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes), čebeljeliko mačje uho (Ophrys apifera) in zavita škrbica (Spiranthes spiralis).
Kot je bilo prikazano na sliki 6, se je območje kmetijske krajine v Poljanski dolini v preteklosti zelo spremenilo. Večina njivskih površin se je spremenila v travnike, travniki na gozdnem robu pa so se začeli zaraščati. Trenutno sicer kaže, da se je trend zaraščanja nekoliko ustavil, kar bi lahko pozitivno vplivalo na razširjenost orhidej. Neizogibno pa se bodo dokončno zarastli manj kmetijsko produktivni suhi travniki na obrobju, kjer je največ travniških orhidej.
V osrednjem nižinskem delu Bele krajine (okolica Dragatuša) je bilo najdenih 27 vrst orhidej. Zaradi redkih vlažnih habitatov v Beli krajini je potrebno izpostaviti najdišča orhidej na vlažnih območjih ob zgornjem toku reke Lahinje. V Belačkih (Lahinjskih) in Nerajskih lugih ter nižje v okolici Goleka in Zorencev uspevajo velike populacije močvirske kukavice (Anacamptis palustris), mesnordeče prstaste kukavice (Dactylorhiza incarnata) in navadne močvirnice (Epipactis palustris). Zanimivo je, da med 2002 in 2020 na tem območju ni bila odkrita majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis), katere rastišče je omenjeno v literaturi in bi jo glede na primeren habitat bilo tudi pričakovali.
Na pustih suhih travnikih in steljnikih na celotnem območju uspeva transsilvanska prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica), ki je na nekaj lokacijah izredno številčna, kar kaže, da ji takšni habitati zelo ustrezajo. Na zaraščajočih površinah je bila v letu 2022 odkrita tudi jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum) in podvrsta čebeljelikega mačjega ušesa (Ophrys apifera var. tilaventina). V Beli krajini samo na tem območju uspevata zelenkasti vimenjak (Platanthera chlorantha) in dehteči kukovičnik (Gymnadenia odoratissima). Presenetljiva je najdba zelenega volčjega jezika (Dactylorhiza viridis), ki je bolj pogost v severozahodnem delu Bele krajine na višjih nadmorskih višinah.
Posebnost celotnega območja osrednje nižinske Bele krajine je zelo zanimiv preplet intenzivnega kmetijstva in biotsko izredno pestrih suhih, vlažnih in zamočvirjenih travnikov ob reki Lahinji. Na območju Belčjega vrha in Nerajca, na nekaj 100 kvadratnih metrih uspevajo tako tipične močvirske orhideje kot tudi orhideje pustih suhih travnikov, obdajajo pa jih njivske površine. Takšna mozaičnost krajine se trenutno še vedno ohranja zaradi nekoliko boljših socioekonomskih razmer prebivalstva v teh vaseh in naporov upravljalcev Krajinskega parka Lahinja. Tako kot povsod v Beli krajini so najbolj ogrožene kmetijsko manj produktivne površine (suhi travniki na obrobju njivskih površin, vlažni in zamočvirjeni travniki).
Na območjih, kjer se v Beli krajini trenutno dogaja intenzivno zaraščanje (okolica Preloke in severovzhodni del Bele krajine med Semičem in Metliko), je bilo odkritih nekoliko manjše število orhidej. To je lahko posledica zaraščanja ali pa dejstva, da je bilo izvedenih manj terenskih popisov in zato manj evidentiranih orhidej. Kljub temu je bilo tudi na teh dveh območjih odkritih kar nekaj zanimivih nahajališč z orhidejami.
Na prvem mestu je to zagotovo nahajališče metuljaste kukavice (Anacamptis papilionacea), ki ga je v letu 2020 nad Rožnim dolom odkril Jože Kosec. Razširjenost jadranske smrdljive kukavice (Himantoglossum adriaticum) v Beli krajini dopolnjujeta dve novo odkriti nahajališči v okolici vasi Vidošiči, kjer istočasno uspevajo tudi škrlatnordeča kukavica (Orchis purpurea), čebeljeliko mačje uho (Ophrys apifera) in čmrljeliko mačje uho (Ophrys holoserica). Zanimivost teh habitatov v okolici Vidošičev je, da se nahajajo na območju, kjer skoraj ni travnikov, prevladujejo pa vinogradi.
Vsa evidentirana nahajališča in vse najdene vrste kažejo, da je Bela krajina v slovenskem merilu še vedno pokrajina z veliko pestrostjo orhidej. Glede na ugotovljene trende je očitno, da so manj ogrožene gozdne orhideje in zaradi zaraščanja veliko bolj travniške orhideje. Samo upamo lahko, da bodo pridne belokranjske roke še naprej obdelovale tudi manj donosne kmetijske površine in jih ohranile, skupaj z orhidejami, tudi za naše zanamce.
V porečju Lahinje je transsilvanska prstasta kukavica dokaj pogosta vrsta.
Izredno gosta populacija fuksove prstaste kukavice.
Osjeliko mačje uho na suhem travniku.