Zelo redka in ranljiva vrsta, ki jo zaradi svoje lepote ogroža tudi človek z izkopavanjem in odstranjevanjem semen. V Beli krajini je bila pred več kot 30 leto najdena v bukovih gozdovih zahodno od Mirne gore. G. Franc Janež jo je našel v okolici Golobinjeka. Leta 2014 je bilo pregledano to rastišče v okolici ruševin stare kočevarske cerkve sv. Ulricha, vendar vrsta ni bila najdena. V literaturi je omenjena v gradivu za atlas flore Slovenije (Jogan N., 2001) v severozahodnem delu Bele krajine (kvadrant 356/3).
Vrsta je Beli krajini verjetno izumrla, kar je lahko tudi posledica višanja temperature, ker vrsta spada med manj toploljubne vrste.
Je po velikosti cveta največja evropska orhideja. Navadno uspeva po gorskih bukovih gozdovih in jo cvetočo ne moremo zamenjati z nobeno drugo vrsto. Po listih pa bi jo lahko zamenjali s čemeriko.
