Raste na suhih rastiščih ob robu travnikov, kjer je vsa del dneva v senci. Z rastjo začne že v jeseni, ko požene prve liste, ki prezimijo. Zato lahko začne z rastjo že zelo zgodaj spomladi in s tem pridobi prednost pred ostalimi rastlinami. Cvetovi imajo rahel vonj po kozah, urinu…. Hrvaško ime za to vrsto je “kozonoša”.

Zaradi značilnih cvetov in visokega stebla je ne moremo zamenjati z nobeno drugo vrsto. Cvetovi ne vsebujejo nektarja (ali v zelo majhnih količinah), imajo rahel vonj po kozah in s tem privabljajo različne opraševalce, predvsem iz rodov Apis, Andrena, Bombus, Eucera, Osmia in Xylocopa.

Jadranska smrdljiva kukavica je bila v Beli krajini v preteklosti nekajkrat opisana, vendar v zadnjih 30 letih ni bilo novih podatkov. Območje se je v literaturi pojavljalo zgolj v historičnem smislu. Nahajališče je bilo ponovno potrjeno leta 2011, ko je bil najden samo en primerek te vrste v okolici vasi Sečje selo. Leta 2016 je bilo najdenih še več rastišč na območju Preloke, Balkovcev in Radencev, kjer so bile najdene populacije tudi do nekaj 10 rastlin na rastišče. V letu 2020 in 2021 je bilo odkritih nekaj popolnoma novih nahajališč v okolici vasi Drašiči, v okolici vasi Radovica pa je bilo odkrito do sedaj največje rastišče z več kot 50 primerki. Dokaj presenetljivo je rastišče enega primerka na jasi globoko v gozdovih nad vasjo Bistrica

Na desnem bregu reke Kolpe pri vasi Brajakovo brdo – Hravška (0458/4 Hrvaška: Brajakovo brdo, ~ 250 m n. m. Det. Z. Cunjak, 4.6.2013) uspeva velika populacija te vrste (nekaj deset rastlin). Na omenjenem rastišču se izvaja monitoring vrste v okviru hrvaškega državnega zavoda za zaščito narave.