{"id":1308,"date":"2015-01-11T14:16:27","date_gmt":"2015-01-11T14:16:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.orhideje-bk.eu\/?page_id=1308"},"modified":"2023-03-30T09:18:18","modified_gmt":"2023-03-30T09:18:18","slug":"bela-krajina","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/?page_id=1308","title":{"rendered":"Bela krajina"},"content":{"rendered":"
\"Pogled<\/a>
Pogled na zahodni rob Bele krajine – Dragatu\u0161, Tan\u010da gora, v ozadnju za\u010detek Ko\u010devskega Roga<\/figcaption><\/figure>\n

Bela krajina je jugovzhodna pokrajina Slovenije, ki je omejena z reko Kolpo na jugu in vzhodu, s Ko\u010devskim Rogom na zahodu in z Gorjanci na severu. Na obmo\u010dju treh ob\u010din (\u010crnomelj, Metlika, Semi\u010d) \u017eivi okoli 27.000 prebivalcev, na povr\u0161ini okoli 600 km2 (za dve velikosti Malte). To znese okoli 45 prebivalcev na km2, kar je bistveno manj kot zna\u0161a gostota poseljenosti v Sloveniji, ki zna\u0161a okoli 100 prebivalcev na km2.<\/p>\n

\"Bela<\/a>
Bela krajina<\/figcaption><\/figure>\n
\"Pogled<\/a>
Pogled na Belo krajino iz “Taj\u010dberta” – Gaber pri Semi\u010du.<\/figcaption><\/figure>\n

46% povr\u0161ine Bele krajine pa je uvr\u0161\u010dene v obmo\u010dje Natura 2000, kar je nekoliko nad  dele\u017eem povr\u0161in v Sloveniji, kjer je v obmo\u010dje Natura 2000 uvr\u0161\u010denih 37% povr\u0161ine Slovenije.<\/p>\n

Posebni re\u017eim za\u0161\u010dite narave v Beli krajini predstavljata tudi dva krajinska parka. Krajinski park Lahinja obsega 2,6 kvadratnih km, krajinski park Kolpa pa obsega kar 45,3 kvadratnih kilometrov, od \u010desar je 45% povr\u0161in uvr\u0161\u010denih v obmo\u010dje Natura 2000.<\/p>\n

Osrednji del Bele krajine obsega nizek kra\u0161ki ravnik, ki ga obdajata vi\u0161ji kra\u0161ki planoti Ko\u010devski Rog in Gorjanci, katerih dela prav tako spadata v Belo krajino, \u010deprav bi po strogi botani\u010dni opredelitvi ta obmo\u010dja lahko izlo\u010dili iz Bele krajine. Najvi\u0161ja to\u010dka Bele krajine je vrh Kopa (1077 m.n.v.), ki se nahaja na zahodnem robu, globoko v Ko\u010devskem rogu. Najni\u017eja to\u010dka (127 m.n.v.) pa je izliv potoka Kamenice v reko Kolpo, na meji s Hrva\u0161ko.<\/p>\n

\"Jez<\/a>
Jez na reki Kolpi v Kotu pod Starim trgom.<\/figcaption><\/figure>\n

Kra\u0161ki ravnik gradijo prete\u017eno kredni apnenci in dolomiti, ki se na tektonsko dvignjenemu obmo\u010dju Gorjancev, Ko\u010devskega Roga in Poljanske gore izmenjujejo s starej\u0161imi triasnimi in jurskimi apnenci. Na severnih obronkih Bele krajine so pogosti ostanki poznojurski apnenci, v okolici Dra\u0161i\u010d pa muljevci, pe\u0161\u010denjaki in bre\u010de, ki sestavljalo fli\u0161. V okolici vasi Hrast pri Vinici je s preperevanjem karbonatnih kamenin nastal boksit, v okolici Kanji\u017earice (obmo\u010dje Kanji\u017eari\u0161ke kadunje) pa se pojavljajo jezerski sedimenti iz miocena, kjer je v procesu karbofikacije nastal premog. Geolo\u0161ko najmlaj\u0161a so aluvijalni re\u010dni nanosi ob Kolpi (muljasto pe\u0161\u010deni nanosi) in Lahinji (glinasti nanosi).<\/p>\n

Podnebje Bele krajine uvr\u0161\u010damo v zmerno celinsko ali subpanonsko podnebje JV Slovenije oz. Bele krajine, kjer je povpre\u010dna aprilska temperatura enaka oktobrski. Podnebje ima submediteranski padavinski re\u017eim s povpre\u010dno koli\u010dino padavin od 1200 mm \u2013 1300 mm. Prvim padavinskim maksimumom se pojavi v avgustu in drugi v novembru, medtem ko padavinski minimum nastopi v februarju. Na obrobju v Ko\u010devskem Rogu in na Gorjancih pa se zaradi vi\u0161ine pojavlja gorska klima, kjer je padavin ve\u010d kot na ravniku.<\/p>\n

\"Pogled<\/a>
Pogled iz smu\u010di\u0161\u010da Ga\u010de proti Kamni\u0161kim Alpam.<\/figcaption><\/figure>\n

Povpre\u010dna letna temperatura zna\u0161a 10.1 \u00b0C, kar je nad slovenskim povpre\u010djem. Na leto je v povpre\u010dju 10 dni z minimalno temperaturo -10 \u00b0C in v povpre\u010dju 14 dni z maksimalno temperaturo 30 \u00b0C. Pogosti temperaturni vi\u0161ki so posledica mo\u010dnej\u0161ih vplivov s panonske strani. Visoka srednja mese\u010dna temperatura spomladi pa omogo\u010da zgodnej\u0161i za\u010detek vegetacije.<\/p>\n

Botani\u010dno Bela krajina pripada obronkom Dinarskega gorstva, v rastlinsko-geografskem pogledu pa je v preddinarskem fitogeografskem obmo\u010dju Slovenije (po razdelitvi M. Wraberja) in v prete\u017enem delu pripada belokranjskemu distriktu preddinarskega podsektorja Ilirske province evrosibirsko-severnoameri\u0161ke florne regije.<\/p>\n

Rastlinska pestrost Bele krajine je v slovenskem merilu zelo velika. Po doslej znanih in zbranih podatkih v Beli krajini, ki predstavlja zgolj 3 odstotke ozemlja Slovenije, uspeva ve\u010d kot 1150 razli\u010dnih praprotnic in semenk, kar predstavlja eno tretjino (33 odstotkov) za Slovenijo znanih taksonov. Med njimi je 130 naravovarstveno pomembnih vrst, od katerih je 100 ogro\u017eenih (s slovenskega rde\u010dega seznama) in 70 zavarovanih. Ni presenetljivo, da skoraj tretjinski dele\u017e rastlinskih vrst predstavljajo sredozemske in jugovzhodnoevropske rastline skupaj z JV-alpskimi in ilirskimi (balkanskimi) vrstami. Drugi dve tretjini vrst sta evropsko (Z-azijsko), evrosibirsko in evrazijsko (S-ameri\u0161ko) raz\u0161irjeni.<\/p>\n

Zaradi kameninske sestave je v Beli krajini zelo malo mo\u010dvirij. Med redkimi mo\u010dvirnimi predeli v Beli krajini izstopajo Lahinjski in Nerajski lugi v povirnem delu Lahinje, kjer je kompleks mo\u010dvirij, vla\u017enih in mokrotnih travnikov, visokega \u0161a\u0161ja, trsti\u0161\u010d in gozdnih povr\u0161in.<\/p>\n

Belokranjski steljniki so naslednja botani\u010dna posebnost Bele krajine. Steljnik je kmetijska povr\u0161ina, porasla s posami\u010dnimi drevesi \u2013 ve\u010dinoma z brezo (Betula pendula<\/em>), rde\u010dim borom (Pinus sylvestris<\/em>) in trepetliko (Populus tremula<\/em>). V podrasti prevladujejo orlova praprot (Pteridium aquilinum<\/em>), jesenska vresa (Calluna vulgaris<\/em>) ter spomladanska resa (Erica carnea<\/em>). Naselitev Bele krajine v preteklosti in boj za pre\u017eivetje je narekovalo izsekavanje ni\u017einskega gozda belega gabra in hrasta ter vzpostavljanje obdelovalnih kmetijskih povr\u0161in. Danes so steljniki zaradi ve\u010d vzrokov izredno izpostavljeni zara\u0161\u010danju. Severno od Metlike so jih del zavarovali in jih \u0161e vedno obdelujejo (kosijo) po tradicionalni metodi in se s tem upirajo pritiskom gozda.<\/p>\n

Bela krajina zelo gozdnata pokrajina, saj je bilo po nekaterih ocenah leta 2010 kar 68% povr\u0161in ozna\u010denih za gozd. Leta 1965 je bilo le 27% povr\u0161in ozna\u010denih kot gozd. O\u010diten trend zara\u0161\u010danja je zagotovo odraz poru\u0161enega ravnote\u017eja med socioekonomskim polo\u017eajem prebivalstva in naravnimi mo\u017enostmi za kmetijsko pridelavo.<\/p>\n

\"Zara\u0161\u010danje<\/a>
Zara\u0161\u010danje travnikov v okolici \u017duni\u010dev.<\/figcaption><\/figure>\n

Zara\u0161\u010danje opu\u0161\u010denih kmetijskih povr\u0161in ne poteka v vseh predelih z enako hitrostjo. Od zemlji\u0161kih kategorij se najhitreje zara\u0161\u010dajo pa\u0161niki, po\u010dasneje travniki, na njivah in drugih intenzivno obdelanih zemlji\u0161\u010dih je ta proces najpo\u010dasnej\u0161i. Intenzivnej\u0161e je zara\u0161\u010danje v obmo\u010djih z veliko dol\u017eino gozdnatega roba oziroma tam, kjer so kmetijska zemlji\u0161\u010da in gozdovi mozai\u010dno prepleteni.<\/p>\n

Najobse\u017enej\u0161e povr\u0161ine so se zarasle v ju\u017enem delu Bele krajine, kjer so bili pogoji za intenzivno kmetovanje najslab\u0161i. Suhi travniki s toploljubnim rastlinstvom se je za\u010delo spreminjati v pionirske sestoje, ponekod pa v nasade iglavcev. Mo\u010dnej\u0161e zara\u0161\u010danje je tudi v okolici Semi\u010da, v okolici Metlike in \u010crnomlja pa se intenzivnost majhna.<\/p>\n

V tradicionalno gozdnatem predelu bele krajine (obronki Ko\u010devskega Roga in Gorjancev) ni opaziti sprememb, \u010deprav obstaja veliko tveganje za zara\u0161\u010danje ve\u010djih osamelih travnatih povr\u0161in (npr. Ponikve in smu\u010di\u0161\u010de Ga\u010de).<\/p>\n

\"Zara\u0161\u010danje<\/a>
Zara\u0161\u010danje v okolici Sinjega vrha<\/figcaption><\/figure>\n

Na splo\u0161no lahko re\u010demo, da je Bela krajina izredno izpostavljena zara\u0161\u010danju, posebej na obmo\u010djih, kjer so pogoji za intenzivno kmetovanje slabi. V strokovnih krogih se pogosto kre\u0161ejo mnenja o tem, ali je zara\u0161\u010danje kmetijskih zemlji\u0161\u010d glede vplivov na okolje pozitiven ali negativen proces. Nekateri ekologi trdijo, da prav zara\u0161\u010danje povr\u0161in prispeva k izbolj\u0161anju splo\u0161nega ekolo\u0161kega stanja v prostoru. V primeru Bela krajine pa je potrebno upo\u0161tevati tudi dejstvo, da je na teh obmo\u010djih biotska pestrost najve\u010dja in bo z zara\u0161\u010danjem izginila oz. se bistveno zmanj\u0161ala. S tem bodo izginile travni\u0161ke vrste orhidej in vse ve\u010d bo \u00bbgozdnih\u00ab vrst orhidej. Dokaj redna ko\u0161nja brez gnojenja je osnovni pogoj za ohranitev biotske raznovrstnosti Belokranjskih travnikov.<\/p>\n

Invalid Displayed Gallery<\/p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bela krajina je jugovzhodna pokrajina Slovenije, ki je omejena z reko Kolpo na jugu in vzhodu, s Ko\u010devskim Rogom na zahodu in z Gorjanci na severu. Na obmo\u010dju treh ob\u010din (\u010crnomelj, Metlika, Semi\u010d) \u017eivi okoli 27.000 prebivalcev, na povr\u0161ini okoli 600 km2 (za dve velikosti Malte). To znese okoli 45 prebivalcev na km2, kar je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"class_list":["post-1308","page","type-page","status-publish","hentry"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1308","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1308"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1308\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1308"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}