{"id":6099,"date":"2024-01-01T09:00:00","date_gmt":"2024-01-01T09:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/?p=6099"},"modified":"2024-01-01T19:03:30","modified_gmt":"2024-01-01T19:03:30","slug":"ko-bodo-odnehali-baby-boomerji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/?p=6099","title":{"rendered":"Ko bodo odnehali “baby boomerji”"},"content":{"rendered":"\n

Starej\u0161i prebivalci Bele krajine z nostalgi\u010dnim tonom pripovedujejo, da se dana\u0161nji \u010dasi razlikujejo od njihove mladosti. V\u010dasih je bilo vse urejeno: polja so bila poko\u0161ena, pa\u0161niki popaseni, vsako krpico zemlje so skrbno obdelali. Ljudje so trdo delali na njivah, otroci pa so gnali \u017eivino na pa\u0161o. Samozadostnost je bila klju\u010dna; pridelali so toliko hrane, kolikor so potrebovali. Ko ljudje omenjajo brezskrbno \u017eivljenje, se zdi, da je bil ta \u010das pravi raj v primerjavi z dana\u0161njim \u010dasom.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a>
Dolina pod Sinjim Vrhom okoli leta 1960 (Vir: H geomorfologiji Bele krajine<\/a>) <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

A \u010de se stvar natan\u010dneje pogledamo, opazimo, da vseeno ni bilo vse popolno. Ljudje so na majhnih kmetijah delali dobesedno, da so pre\u017eiveli. \u010ce niso pridelali dovolj hrane, so pa\u010d manj jedli in bili malo la\u010dni. Ve\u010dji del leta so garali od jutra do ve\u010dera in obdelali vsako krpico zemlje. Kjer je bila zemlja bolj\u0161a, so imeli njive, ki so jih redno zatravljali (vsaj vsakih 10 let). S tem so si pomagali pri obvladovanju plevela in tudi zemljo so obogatil s hranili. Kot fanti\u010d se pomnim, ko je stric preoral zatravljeno njivo in na njo posadil koruzo. \u010ceprav ni \u010disto ni\u010d gnojil, je bil pridelek na njivi izjemen. Tak\u0161ne njivske travnike so redno kosili vsaj 2 krat (prva ko\u0161nja in otava), \u010de poleti ni bilo su\u0161e, pa tudi 3 krat (otavi\u010d). Po pripovedovanju na teh travnikih ni bilo pretirane biodiverzitete, ker so bile to njive, z bolj\u0161o zemljo in redno obdelavo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a>
Prepletanje njiv in travnikov na obmo\u010dju – mozai\u010dna pokrajina v okolici vasi Bo\u017eakovo<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Na manj rodovitnih parcelah (takrat \u0161e niso imeli GERK-ov \u2013 ha, ha, ha) so imeli pa\u0161nike. Ker ni bilo dovolj gnoja niti za gnojenje vseh njiv, teh povr\u0161in praviloma niso gnojili, zato je na njih zraslo malo mrve. Pokosili so jih najve\u010d 1 krat na sezono, \u010de je bila su\u0161a pa \u0161e to ne in tukaj je bila \u00bbdoma\u00ab biodiverziteta.<\/p>\n\n\n\n

Enkrat na leto (navadno jeseni) so kosili tudi steljnike, ki so bili navadno \u010disto na obrobju kmetijskih povr\u0161in. Ker so tukaj bolj malo ali skoraj ni\u010d pasli, kaj \u0161ele gnojili, so kmetje z odvozom stelje odna\u0161ali tudi hranila. To je po\u010dasi steljnike spremenilo v izredno negostoljubno okolje z izredno kislo zemljo, kjer ni bilo neke hude biodiverzitete. Steljo so kmetje uporabljali za t.i. nastil v hlevih, ki je na koncu kon\u010dal na gnoju in na njivah. S tem so siroma\u0161ili steljnike in \u00bbbogatili\u00ab njive. \u017dal pa pravih kme\u010dkih steljnikov v Beli krajini skoraj ve\u010d ni. <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a>
Transsilvanska prstasta kukavica presenetljivo uspeva tudi na steljnikih.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

\u010cisto vsaka kmetija je imela tudi \u017eivino. V veliki ve\u010dini primerov govedo, \u010de pa je bila zemlja na kmetiji bolj revna, pa tudi drobnico. Iz dana\u0161njega zornega kota je dokaj nerazumljivo, da je bilo \u0161tevilo govedi na kmetiji zelo stabilno. Pove\u010danja \u0161t. \u017eivali si enostavno niso mogli privo\u0161\u010diti, ker bi vse \u017eivali stradale. \u017de itak je bila vsaka pomlad \u010das, ko so kmetje trepetali, \u010de bodo uspeli prehraniti obstoje\u010do \u010dredo. Pomlad je bil namre\u010d \u010das splo\u0161nega pomanjkanja tako za \u017eivali, kot za ljudi. To je tudi vzrok, da so bile navadno kme\u010dke poroke v jesenskem \u010dasu, ko je bilo na razpolago nekoliko ve\u010d hrane.<\/p>\n\n\n\n

Stvari so se za\u010dele premikati konec 50-tih in v za\u010detku 60-tih let, ko je na kmetije za\u010del \u00bbpritekati\u00ab denar od pla\u010d, ki so jih \u010dlani kmetije prejemali v Belokranjskih podjetjih (Belt, Beti, Belsad, Begrad \u2013 vsi na B). Z dodatnim \u00bbkapitalom\u00ab so si na kmetijah lahko privo\u0161\u010dili mineralna gnojila, ki so pove\u010dala pridelek na njivah (predvsem na zatravljenih njivah). To je omogo\u010dilo pove\u010danje \u010drede, pove\u010danje \u010drede je povzro\u010dilo potrebo po mehanizaciji in iz krog je postal spirala. Vole so zamenjali konji, pri\u0161le so prve italijanske kosilnice BCS in na koncu traktorji in “nakladalke”.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a>
Slavne kosilnice BSC so bile vladarke travnikov v Beli krajini v 70-tih in 80-tih letih. <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Z manj ro\u010dnega dela se je zelo pove\u010dala produktivnost na kmetijah, ki so postajale vse manj proizvajalke hrane samo za lastno potrebo. Skoraj ni bilo kmetije, ki ni oddajala mleka. In tako pridemo v dana\u0161nji \u010das, kjer se obdeluje samo \u0161e najbolj\u0161e parcele in to z velikimi traktorji. Ve\u010dina \u00bbvukojebin\u00ab se je \u017ee zarastla, zdaj se za\u010denjajo zara\u0161\u010dati \u017ee nekoliko bolj\u0161e parcele. Ko bodo omagala \u0161e \u00bbbaby boom\u00ab generacija, nas \u010daka pokrajina, ki bo bistveno druga\u010dna od pokrajine, kjer je vse poko\u0161eno in obdelano. \u017dal je to cena, ki jo celotna dru\u017eba pla\u010duje zaradi lastnega razvoja, kjer je kmetijstvo postala samo ekonomska dejavnost in ni\u010d ve\u010d dejavnost, ki je skrbela za hrano lastne dru\u017eine.<\/p>\n\n\n\n

Kljub vsemu pa si mora vsak postaviti vpra\u0161anje, ali bi hoteli \u017eiveti in delati na kmetijah iz za\u010detka bloga. Delali bi od jutra do ve\u010dera (tudi otroci), ne bi \u0161li na morje, v\u010dasih bi bili la\u010dni, za Miklav\u017ea bi dobili samo pomaran\u010do, suhe krhlje in \u0161ibo. In pa najpomembnej\u0161e, ne bi meli na\u0161ih “\u010dohatorjev” (telefonov).<\/p>\n\n\n\n

No, kako se bi odlo\u010dili?<\/p>\n\n\n\n

Jaz osebno bi raj\u0161i…<\/p>\n\n\n\n

<\/div><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ko bodo onemogli baby boomerji, takrat se bo Bela krajina spremenila.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2071,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[68],"tags":[],"class_list":["post-6099","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-splosno"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6099","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6099"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6099\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2071"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6099"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6099"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6099"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}