{"id":6120,"date":"2024-01-21T12:55:40","date_gmt":"2024-01-21T12:55:40","guid":{"rendered":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/?p=6120"},"modified":"2024-01-22T07:50:10","modified_gmt":"2024-01-22T07:50:10","slug":"drage-in-dragice","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/?p=6120","title":{"rendered":"Drage in dragice"},"content":{"rendered":"\n

Tokrat bi vam rad predstavil eno najve\u010djih zna\u010dilnosti Bele krajine, vrta\u010de. \u017divljenje z vrta\u010dami je zelo te\u017eavno in skoraj po pravilu povezano z negativnimi predznaki kot so: drobnica, rev\u0161\u010dina, zaostalost. Zanimivo pa je, da jih Belokranjci kljub vsemu imenujemo \u00bbdrage\u00ab, \u00bbdragice\u00ab, skratka zelo ljubkovalno in pozitivno.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a>
Drage in dragice v oklici usko\u0161ke vasi Marindol, ki se po\u010dasi za\u010denjajo zara\u0161\u010dati.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Na Geografskem in\u0161titutu Antona Melika so preteklo leto naredili izredno raziskavo: Morfolo\u0161ke zna\u010dilnosti in porazdelitev vrta\u010d v Sloveniji, \u0161tudija vrta\u010d na osnovi lidarskih podatkov<\/a>. Na ozemlju celotne Slovenije so s pomo\u010djo strojnega u\u010denja popisali vse vrta\u010de in jih na\u0161teli nekaj manj kot pol milijona. Ne bom se spu\u0161\u010dal v samo tehnologijo, pomemben je samo pogled na zemljevid Slovenije. Na njem je vidno, da vrta\u010de razli\u010dnih velikosti prevladujejo v glavnem na ju\u017enem delu Slovenije. Na severu vzhodu jih ni, nekoliko presenetljivo pa jih je malo tudi v Alpah, kjer so jih v zadnji poledenitvi \u00bbporadirali\u00ab ledeniki.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kar presene\u010da in postavlja Belo krajino na sam vrh, je \u0161tevilo evidentiranih vrta\u010d. V Beli krajini kor celoti je bilo odkritih 10% vseh vrta\u010d Slovenije. \u010ceprav se ve\u010dina dana\u0161njih Belokranjcev sploh ne zaveda njihovega vpliva na na\u0161o pokrajino, pa je le-ta izreden. \u017de v daljni preteklosti so na\u0161e \u00bbdragice\u00ab dolo\u010dale meje poselitve. Te\u017ei\u0161\u010de poselitev je bilo vedno na obmo\u010djih, kjer jih je malo, ali jih sploh ni. To je obmo\u010dje ob Kolpi med Metliko in Gribljami, Dragatu\u0161ko polje in delno tudi okolica \u010crnomlja. Tukaj \u0161e danes prevladujejo njivske povr\u0161ine in tudi ve\u010dja naselja. Drugje, kjer jih je ve\u010d, je bila poselitev vedno bistveno bolj redka in rev\u0161\u010dina mnogo ve\u010dja.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kljub temu je bila zanimiva naselitev Uskokov v 15. stoletju, ko jih je habsbur\u0161ka \u00bbkrona z obema rokama\u00ab sprejema in naselila na mogo\u010de najbolj vrta\u010destem okolju v Beli krajini in tudi v Sloveniji. \u010ce sem malo sarkasti\u010den, je bilo to njihovo novo \u017eivljenjsko okolje, ki jim je bilo tako velikodu\u0161no namenjeno, najbr\u017e bolj\u0161e, kot \u017eivljenje pod Turki.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Iz poselitvenega vzorca po Sloveniji in \u0161e posebej po Beli krajini torej zagotovo izhaja, da so na\u0161e dragice izredno negostoljubne za \u017eivljenje. Kjer je gostota vrta\u010d najvi\u0161ja, je kot po pravilu gozd. Kjer pa je njihova gostota nekoliko manj brutalna, pa se da nekako za silo pre\u017eiveti. V preteklosti so bila ta obmo\u010dja zaznamovana z tudi za preteklost zelo ekstenzivnim kmetijstvom, ki je temeljilo skoraj v celoti na pa\u0161ni \u017eivini, v glavnem ovcah. Travniki na pobo\u010djih vrta\u010d so bili zaradi zelo plitve prsti \u017ee zgodaj poleti po\u017egani od su\u0161e in vro\u010dine in edino Belokranjska pramenka in podobne pasme so uspele pre\u017eiveti ob tako borni prehrani. Ljudje so si kljub temu nekaj malega polj\u0161\u010din uspeli pridelati le na dnu teh dragic, kjer je zemlja zaradi izpiranja hranil iz okoli\u0161kega lijaka izredno rodovitna. Tako za hec je mogo\u010de ta posebnost vrta\u010d razlog, zakaj vrta\u010de v Beli krajini sploh poimenujemo tako prikupno. Zanimivo je tudi, da pastir\u010dki, ovce, te\u017eko \u017eivljenje in podobna etnolo\u0161ka dedi\u0161\u010dina Bele krajine, ki je bila v glavnem popisana v 18 in 19 stoletju, izvira skoraj izklju\u010dno iz tega okolja.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a>
Belokranjske pramenke (avtohtona pasma ovc) na pa\u0161i med vrta\u010dami v okolici Marindola.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

In kako je danes? Vasi v tem delu Bele krajine po\u010dasi izumirajo. Mlaj\u0161i se ve\u010dinoma odselijo, ostajajo starej\u0161i, ki po\u010dasi opu\u0161\u010dajo kmetovanje, ker enostavno ne zmorejo ve\u010d. \u010ceprav je ta del Bele krajine trenutno pravi raj za raziskovanje orhidej, je veliko vpra\u0161anje, do kdaj \u0161e. \u017de sam opa\u017eam, da se grmovje vse bolj ponuja kot glavna oblika rastja. Tistih nekaj travnikov z najlep\u0161imi orhidejami pa po\u010dasi izginja. Zadeva je pri\u0161la tako dale\u010d, da bi bili za ohranjanje pokrajine veseli vsakega mladega kmeta, tudi, \u010de bi bil intenziven. Ampak \u017eal tudi tak\u0161nih ve\u010d ni in zelo malo je verjetno, da se bodo pojavili, tudi ob morebitnih izdatnej\u0161ih finan\u010dnih vzpodbudah (niti ne ve\u010d samo kmetijskih). Matematiki bi rekli, da je tukaj funkcija prestopila asimptoto in postala druga\u010dna \u00bbzver\u00ab, ki jo je potrebno krotiti druga\u010de ali pa pustiti, da nadaljuje svojo pot v neskon\u010dnost.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a>
Trenutno je na travnikih med vrta\u010dami v okolici vasi Vrhovci \u0161e vedno veliko orhidej.<\/figcaption><\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Beli krajini smo tako prijazni, da ene najbolj krutih naravnih struktur imenujemo dragice in drage.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6126,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[64,68],"tags":[],"class_list":["post-6120","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanek","category-splosno"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6120","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6120"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6120\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6126"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6120"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6120"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6120"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}