{"id":6205,"date":"2024-11-29T13:12:37","date_gmt":"2024-11-29T13:12:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/?p=6205"},"modified":"2024-11-29T13:36:11","modified_gmt":"2024-11-29T13:36:11","slug":"kam-so-sle-vse-njive","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/?p=6205","title":{"rendered":"Kam so \u0161le vse njive?"},"content":{"rendered":"\n

Spomladi 2024 sem na Facebook strani Orhideje Bele krajine obljubil, da razi\u0161\u010dem, kaj se dogaja v idili\u010dni belokranjski dolinici v okolici Ro\u017enega dola. Namre\u010d o\u010ditno je, da tam skoraj ni njiv, \u010deprav je vidnih \u0161e kar nekaj dokazov, da so tam v\u010dasih obstajale.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a>
Satelitski posnetek okolice vasi Brezje iz leta 2024 (Sentinel), kjer se na vzhodnem delu lepo vidijo terase, s katerimi so se ljudje zavarovali pred erozijo zemlje.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kmetijska praksa v na\u0161em okolju iz niti ne tako daljne preteklosti je namre\u010d zahtevala, da ima vsaka kmetija poleg travnikov za \u017eivino, tudi njive za pridelavo polj\u0161\u010din (\u017eita, koruza, krompir…), ki so se ve\u010dinoma uporabile za \u010dlove\u0161ko prehrano, nekaj pa zagotovo tudi kot prehrana za \u017eivino (predvsem za pra\u0161i\u010de). Povr\u0161ina njiv dolo\u010denega obmo\u010dja je zelo odvisna od geomorfolo\u0161kih in klimatskih zna\u010dilnosti obmo\u010dja (in zagotovo \u0161e nekaj drugih), na nek na\u010din pa je pogojevala koliko ljudi je lahko sploh pre\u017eivelo na dolo\u010denem obmo\u010dju.<\/p>\n\n\n\n

Geomorfolo\u0161ko je okolica Ro\u017enega Dola zelo zanimiva, o \u010demer lahko veliko povedo vsi dnevni migranti, ki se iz Bele krajine v Novo mesto vozijo na delo. Nekateri ji pravijo dolina, \u010deprav bi lahko bila tudi kotlinica, ampak s poimenovanjem naj se ukvarjajo drugi, ki so o tem bolj podkovani od mene.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav lahko za sebe re\u010dem, da to okolico dokaj dobro poznam zaradi lova na orhideje, pa me je izredno presenetila spodnja mapa. Iz LIDAR posnetkov se izredno lepo vidijo zahodna razbrazdana verjetno hudourni\u0161ka pobo\u010dja, ki pa se bistveno razlikujejo od vzhodnega dela, kjer prevladuje vrta\u010dasta pokrajina. Najve\u010dje presene\u010denje pa je kotanja severno od Ro\u017enega dola, ki je bila mogo\u010de v preteklosti (presihajo\u010de) jezerce v katerega se je stekala voda iz hudourni\u0161kih strug na zahodu.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a>
Geomorfolo\u0161ko je obmo\u010dje zelo razgibano, ker je lepo razvidno iz LIDAR posnetkov.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a>
Po moji lai\u010dni oceni, bi bilo jezero lahko veliko npr. 30 ha (Blejsko jezero je veliko 145 ha). Zagotovo pa je bila o tem \u017ee narejena kak\u0161na raziskava.<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Za zgodovinski pogled v rabo tal je Franciskejski kataster odli\u010den pripomo\u010dek. Kljub nekaterim pomanjkljivostim poka\u017ee kako so ljudje obdelovali zemljo pred okoli 170 leti. Z nekaj bli\u017enjicami se da oceniti, da je bilo takrat v okolici Ro\u017enega Dola skoraj 100 ha njiv. To je bilo obdobje pred \u017eeleznico, ko je dolinica \u017eivela v osami in so bili ljudje bolj ali manj samooskrbni z vsem – najbr\u017e tudi v skromnem na\u010dinu \u017eivljenja. Iz spodnje slike se lepo vidi, da je imela vsaka vas svoje njive, ki so bile na nek na\u010din garant pre\u017eivetja, zato so imele zagotovo poseben status in so jih imeli za strate\u0161ko dobrino.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a>
Vsaka vas je imela “svoje” njive.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Naslednji podatek o povr\u0161ini njiv, ki sem ga uspel pridobiti, sega v leto 2002, ko se je v dolini obdelovalo 4\u00d7 manj njiv (okoli 25 ha), lani pa je bilo njiv samo \u0161e za vzorec (5 ha).<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010dina opu\u0161\u010denih njiv je danes zatravljenih. Travniki in predvsem pa\u0161niki, ki so se nahajali na manj kmetijsko kvalitetnih povr\u0161inah, pa so se spremenili v grmovje in gozd. Podoben trend zmanj\u0161evanja njivskih povr\u0161in je viden tudi v Bohinju, kjer se je povr\u0161ina njiv iz 860 ha v letu 1860 zmanj\u0161ala na samo 35 ha v letu 2023. Seveda pa je potrebno povedati tudi, da se je v dolo\u010denih pokrajinah (npr. Ljubljansko barje, Ptujsko Dravsko polje\u2026) zgodil obraten trend spreminjanja travnikov v njive.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/a>
Vas Hrib, ki je imela glede na Franciskejski kataster 12 poslopij, 7 ha njiv in 3 vinograde, se je popolnoma zapustila in grmovje se je za\u010delo \u0161iriti tudi po biv\u0161ih njivah<\/em>.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Verjetno bi pri\u010dakovali, da se je s podobnim tempom kot \u0161t. njiv zmanj\u0161evalo tudi \u0161t. prebvalcev, ampak podatki SURS-a ka\u017eejo druga\u010de. Leta 1995 je v 6 vaseh prebivalo 113 ljudi, leta 2022 pa celo 124. Iz tega lahko izhaja, da za spremembo kmetijskih praks zagotovo ni kriva samo \u201cdemografija\u201d, ampak zagotovo pogoji kmetovanja, ki so na tem obmo\u010dju zagotovo manj primerni za gojenje polj\u0161\u010din na njivah.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Spomladi 2024 sem na Facebook strani Orhideje Bele krajine obljubil, da razi\u0161\u010dem, kaj se dogaja v idili\u010dni belokranjski dolinici v okolici Ro\u017enega dola. Namre\u010d o\u010ditno je, da tam skoraj ni njiv, \u010deprav je vidnih \u0161e kar nekaj dokazov, da so tam v\u010dasih obstajale. Kmetijska praksa v na\u0161em okolju iz niti ne tako daljne preteklosti je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6218,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[64,68],"tags":[],"class_list":["post-6205","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanek","category-splosno"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6205","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6205"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6205\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6214,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6205\/revisions\/6214"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6218"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6205"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6205"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.orhideje-bk.eu\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6205"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}