Orhideje v letu 2023 – drugi del


V začetku junija sem bil izjemno vesel nove najdbe navadnega kukovičnika v okolici vasi Bedenj. Na začetku moje botanične poti je bila ta vrsta dokaj pogosta in bi lahko rekli, nič posebnega. Po 20 letih pa so se razmere v kmetijski krajini toliko spremenile, da je to vrsto v nižinskem delu Bele krajine bistveno težje odkriti. Stara rastišča so se večinoma spremenila v grmovje ali zaraščene travnike, nekateri travniki pa so postali intenzivno košeni. Glavni problem v izginjanju te vrste pa je po mojem mnenju njeno pozno cvetenje in posledično pozno semenjenje. Tudi če so travniki ekstenzivni (2-3 krat košeni), je prva košnja še vedno tako zgodnja, da rastline ne uspejo osemeniti. Tak način ekstenzivnega gospodarjenja s travniki očitno favorizira bolj zgodnje vrste, kot so navadna kukavica, osjeliko mačje uho, trizoba kukavica. Za te vrste namreč opažam, da ne izginjajo tako kot bolj pozno cvetoče, med katere bi lahko šteli tudi piramidasti pilovec.

Podobno kot vsako leto, sem imel tudi letos nekaj vodenih ogledov. Zelo lepo je bilo na smučišču Gače, kjer smo se v začetku junija sprehodili po samem smučišču, do samega vrha na skoraj 1.000 metrih nad morjem, kjer je v lepem vremenu mogoče videti Triglav, Kamniške Alpe in tudi Snežnik.. Zaradi bolj pozne vegetacije so Gače vedno zanimive, saj lahko fotografiram ali samo opazujemo vrste, ki so 800 metrov nižje že zdavnaj odcvetele. Posebej veseli smo bili pikastocvetne kukavice, ki je v nižinskem delu že redka, najbrž zaradi sprememb v kmetijskih praksah.

Podobno prijeten je bil sprehod po Krajinskem parku Lahinja, kjer sem obiskovalcem in nekaj domačinkam pokazal lansko odkrito rastišče zelo redkega rožnatega čebeljelikega mačjega ušesa.

Žal letos v času vodenega ogleda še ni zacvetelo in vsi smo bili polni pričakovanj. Žal pa smo bili kakšen teden kasneje zelo žalostni, ker je bil ta suhi in pusti travnik pokošen, čeprav je lastnica zagotavljala, da bo zanj še posebej skrbela. Glede na to, da so bili v okolici bolj intenzivni travniki še nedotaknjeni, se ne morem znebiti vtisa, da je bilo vse skupaj narejeno namerno. Očitno bom moral biti v prihodnje bolj nezaupljiv, posebej do domačinov. Kljub vsemu pa ima zgodba z rožnatim čebeljelikim mačjim ušesom srečen konec. Kakšen teden kasneje sem odkril novo rastišče te orhideje, ki pa ga bom bolj varoval.