Spomladi 2024 sem na Facebook strani Orhideje Bele krajine obljubil, da raziščem, kaj se dogaja v idilični belokranjski dolinici v okolici Rožnega dola. Namreč očitno je, da tam skoraj ni njiv, čeprav je vidnih še kar nekaj dokazov, da so tam včasih obstajale.
Kmetijska praksa v našem okolju iz niti ne tako daljne preteklosti je namreč zahtevala, da ima vsaka kmetija poleg travnikov za živino, tudi njive za pridelavo poljščin (žita, koruza, krompir…), ki so se večinoma uporabile za človeško prehrano, nekaj pa zagotovo tudi kot prehrana za živino (predvsem za prašiče). Površina njiv določenega območja je zelo odvisna od geomorfoloških in klimatskih značilnosti območja (in zagotovo še nekaj drugih), na nek način pa je pogojevala koliko ljudi je lahko sploh preživelo na določenem območju.
Geomorfološko je okolica Rožnega Dola zelo zanimiva, o čemer lahko veliko povedo vsi dnevni migranti, ki se iz Bele krajine v Novo mesto vozijo na delo. Nekateri ji pravijo dolina, čeprav bi lahko bila tudi kotlinica, ampak s poimenovanjem naj se ukvarjajo drugi, ki so o tem bolj podkovani od mene.
Čeprav lahko za sebe rečem, da to okolico dokaj dobro poznam zaradi lova na orhideje, pa me je izredno presenetila spodnja mapa. Iz LIDAR posnetkov se izredno lepo vidijo zahodna razbrazdana verjetno hudourniška pobočja, ki pa se bistveno razlikujejo od vzhodnega dela, kjer prevladuje vrtačasta pokrajina. Največje presenečenje pa je kotanja severno od Rožnega dola, ki je bila mogoče v preteklosti (presihajoče) jezerce v katerega se je stekala voda iz hudourniških strug na zahodu.
Za zgodovinski pogled v rabo tal je Franciskejski kataster odličen pripomoček. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pokaže kako so ljudje obdelovali zemljo pred okoli 170 leti. Z nekaj bližnjicami se da oceniti, da je bilo takrat v okolici Rožnega Dola skoraj 100 ha njiv. To je bilo obdobje pred železnico, ko je dolinica živela v osami in so bili ljudje bolj ali manj samooskrbni z vsem – najbrž tudi v skromnem načinu življenja. Iz spodnje slike se lepo vidi, da je imela vsaka vas svoje njive, ki so bile na nek način garant preživetja, zato so imele zagotovo poseben status in so jih imeli za strateško dobrino.
Naslednji podatek o površini njiv, ki sem ga uspel pridobiti, sega v leto 2002, ko se je v dolini obdelovalo 4× manj njiv (okoli 25 ha), lani pa je bilo njiv samo še za vzorec (5 ha).
Večina opuščenih njiv je danes zatravljenih. Travniki in predvsem pašniki, ki so se nahajali na manj kmetijsko kvalitetnih površinah, pa so se spremenili v grmovje in gozd. Podoben trend zmanjševanja njivskih površin je viden tudi v Bohinju, kjer se je površina njiv iz 860 ha v letu 1860 zmanjšala na samo 35 ha v letu 2023. Seveda pa je potrebno povedati tudi, da se je v določenih pokrajinah (npr. Ljubljansko barje, Ptujsko Dravsko polje…) zgodil obraten trend spreminjanja travnikov v njive.
Verjetno bi pričakovali, da se je s podobnim tempom kot št. njiv zmanjševalo tudi št. prebvalcev, ampak podatki SURS-a kažejo drugače. Leta 1995 je v 6 vaseh prebivalo 113 ljudi, leta 2022 pa celo 124. Iz tega lahko izhaja, da za spremembo kmetijskih praks zagotovo ni kriva samo “demografija”, ampak zagotovo pogoji kmetovanja, ki so na tem območju zagotovo manj primerni za gojenje poljščin na njivah.