V Beli krajini je bila leta 2023 ta vrsta najdena v okolici Adlešič in leto kasneje še pri vasi Marindol, kar jo uvršča med bolj redke vrste v Beli krajini, čeprav je vrsta dokaj pogosta v ostali Sloveniji in tudi na bližnjem Žumberku na Hrvaškem. V literaturi je za Belo krajino ta vrsta omenjena v gradivu za atlas flore Slovenije (Jogan N., 2001), v severozahodnem delu (kvadrant 356/3), kjer pa v zadnjem času ni podatkov iz terena.

Cvet te vrste je zelo značilen z izrazito deljeno medeno ustno, ki spominja na človeka. Ime je dobila po značilni čeladi, ki jo tvorijo cvetni listi (razen medene ustne). Raziskave kažejo, da je to "sesterska" vrsta škrlatnordeče kukavice. Rastišča obeh se ločujeta glede na različne ekološke pogoje rasti, kjer pa se območji prekrivata pa lahko prihaja do medvrstnih križancev.

Vrsto lahko v zgodnjih fazah cvetenja zamenjamo s trizobo kukavico, kar pa je kasneje skoraj nemogoče zaradi izrazito tipične medene ustne, ki spominja na človečka. Po tej lastnosti bi jo lahko zamenjali z opičjo kukavico, ki je bila najdena v Žumberku (Park prirode Žumberak) nekoliko severo vzhodneje.