Ta zanimiva podvrsta čebeljelikega mačjega ušesa je bila prvič opisana s strani italijanskih botanikov Nonis in Liverani v letu 1997, ki sta jo odkrila v Furlaniji in jo poimenovala po reki Tilment. Ta podvrsta je bila pred tem poznana z več imeni (npr. purpurata, Ophrys integra…), kar kaže na to, da je bila ta oblika čebeljelikega mačjega ušesa poznana že prej.
Za čebeljeliko mačje uho je značilno, da se zelo pogosto opraši sama. To povzroči dokaj predvidlive fenotipe, ki so zaradi neodvisnosti od opraševalcev evolucijsko dokaj odporni. Rezultat tega je, da je bilo do sedaj opisanih že okoli 30 podvrst čebeljelikega mačjega ušesa.
Do sedaj je bila ta podvrsta najdena na suhih travnikih v okolici vasi Nerajec v Krajinskem parku Lahinja, kjer je bilo na istem rastišču odkritih okoli 10 osebkov. Vsi osebki so imeli enake morfološke značilnosti, kar kaže, da ne gre za osamljen primer variacije.
