Ta zanimiva podvrsta čebeljelikega mačjega ušesa je bila glede na nekatere vire prvič omenjena že leta 1831, ko jo je opisal češki botanik Ignaz Friedrich Tausch (1793-1848) in jo poimenoval Ophrys apifera var. purpurea (Tausch) Nyman. Leta 1997 sta jo ponovno opisala italijanska botanika Paolo Liverani in Umberto Nonis, ki sta jo poimenovala po kraju najdbe v bližini reke Tilment (Ophrys apifera var. tilaventina).

Za čebeljeliko mačje uho je značilno, da se zelo pogosto opraši samo. To povzroči dokaj predvidlive fenotipe, ki so zaradi neodvisnosti od opraševalcev evolucijsko dokaj odporni. Do sedaj je bilo odkritih in opisanih že kar okoli 30 varijant.

Do sedaj je bila ta rožnata podvrsta najdena na suhih travnikih v okolici vasi Nerajec v Krajinskem parku Lahinja, kjer je bilo na istem rastišču odkritih okoli 10 osebkov. Vsi osebki so imeli enake morfološke značilnosti, kar kaže, da ne gre za osamljen primer variacije. Po do sedaj znanih podatkih je bila ta varijeneta najdena tudi preko Kolpe na Hrvaškem v okolici Braljakovega Brda (Zvonimir Cunjak) in še na nekaj rastiščih v Sloveniji.