Rod ralovcev, znanstveno ime Serapias, je v glavnem razširjen po Sredozemlju. V Sloveniji je dokaj redek; doslej je bila na Primorskem najdena zgolj ena vrsta, velecvetni ralovec (Serapias vomeracea), ki so jo odkrili tudi v okolici Idrije in v Ljubljani.

Beli krajini najbližja rastišča tega rodu so v Kvarnerju, kjer uspevajo tri vrste: Serapias lingula, Serapias parviflora in Serapias vomeracea. Izven Mediterana, v bližnjem Žumberku, pa sta bili najdeni dve vrsti: Serapias lingua in Serapias vomeracea ssp. laxiflora.

Zaradi velike sorodnosti med vrstami pogosto prihaja do križancev, kar otežuje določanje posameznih vrst znotraj rodu.

Za ralovce je značilno, da nimajo nektarja. Opraševalce privabljajo z vonjem, nekateri avtorji pa menijo, da jih privabljajo s posnemanjem zatočišča za žuželke. Cvetni listi tvorijo cevko, v kateri je temperatura v nočnem času za nekaj stopinj višja od okoliške, kar privablja žuželke. Prenočevanje pa ima svojo ceno, saj naj bi žuželke polinije prenesle na sosednji cvet.

V Beli krajini je to vrsto leta 2025 odkril Matej Simčič na Suhorju pri Vinici. Gre za eno samo rastlino, ki raste ob lokalni cesti, v bližini grmovja, na suhem apnenčastem rastišču.